Najnovejše letno poročilo Sveta Evrope o statistiki kazenskega pravosodja za leto 2024 razkriva, da je preobremenjenost zaporov še vedno pomemben izziv za tretjino evropskih držav, pri čemer so na vrhu lestvice Slovenija, Ciper in Francija. Poročilo tudi poudarja, da je Portugalska država z najdaljšim povprečnim časom prestajanja kazni v Evropi, več kot dve leti, in ima eno najstarejših zaporniških populacij. Medtem ko se je število zapornikov v Bolgariji, Luksemburgu in Turčiji (-12,9 %) znatno zmanjšalo, je v Evropi leta 2024 v zaporih z materami živelo vsaj 988 otrok, večinoma v Turčiji (le 20 primerov na Portugalskem). Na Portugalskem je v povprečju 3,2 zapornika na enega paznika, povprečna starost zapornikov pa je 44 let.

Pred kratkim je Svet Evrope jasno določil, da sovražni govor ne predstavlja zaščitene oblike svobode izražanja po 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta odločitev je pomembna, saj ponovno vzpostavlja ravnovesje med dvema pogosto nasprotujočima si načeloma. Majlinda Bregu poudarja, da gre za prehod od zavrnjene pobude v Tirani k novemu evropskemu standardu, kar nakazuje na pomemben napredek v boju proti sovražnemu govoru.

Najnovejše poročilo Sveta Evrope (SE) je pokazalo, da se Srbija že četrto leto zapored uvršča med države z ustreznimi zmogljivostmi in povprečno zasedenostjo, ko gre za namestitev obsojenih in pripornikov. Iz Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so sporočili, da se gradijo tudi novi objekti.

Vodja poslanske skupine SD in predstavnik Evropskega zavezništva Boris Mugoša je sporočil, da je potrditev Sveta Evrope prispela glede neprimernosti sprejemanja sprememb zakona o javnih zbirkah. Po potrditvi s strani OZN, je sedaj tudi Svet Evrope potrdil, da se predlagane spremembe zakona ne bi smele sprejeti. Mugoša je zato pozval poslance vladajoče večine, naj ne glasujejo za te spremembe.

Slovenija se je skupaj s petimi drugimi članicami Sveta Evrope zavzela za oblikovanje učinkovitejših politik za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo. Poudarek je na uporabi natančnih podatkov in analiz za oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih.

Komisija Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v svojem poročilu ugotovila, da je Slovenija v zadnjih šestih letih napredovala na področju boja proti diskriminaciji. Kljub temu poročilo opozarja na finančno podhranjenost ključnih organov, pomanjkljivo zakonodajo glede sovražnega govora in druge izzive, ki še ostajajo.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Ambasador Evropske unije v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je ponovil, da so vrata za članstvo Srbije v EU široko odprta. V izjavi za Radio-televizijo Srbije (RTS) je poudaril, da je odločitev o prihodnosti Srbije v rokah njenih državljanov, ter da je EU še vedno močno predana evropski poti Srbije.